PRAZNIK

V mestu niso plapolale /z vetrom praznične zastave. Prevladovalo je vzdušje, kot da bi hiše jokale /in da se narod sramuje /svoje svobodne države. Kakor da je za Slovence /njihov lastni dom brez veze.

SOLSTICIJ

Komaj sonce se obrne, vstane sveti duh iz krste. Ana ob šarcu se zbudi, huda je in nečimrna /pa mu napiše pesmi tri, špricnile so ji iz srca. Pridivjala je nevihta /in mu čevlje premočila.

KRIZA

Nekdo nam vliva strah v kosti, in množica se ga boji. Rajo bodo poročila /ščuvala na vse sovrage, dokler bo človeštvu kriza /jedla spražene možgane. Kriza pa bo vedno kriza, kri za moč, namesto vina.

IZGUBLJENI GALEBI

/Galebi nad Bežigradom /letijo za belo ladjo. /Izginila je kot privid, /tja dol, kjer se asfalt mehča /pod frfotanjem kratkih krilc /in neizpolnjenih želja. /Še najbolj debela toča /ne more vrniti morja.

KURZ

Čez mejo lepi kancler Kurz nas gleda, grabi ga brezup: drugouvrščeni Šarec prejme Ježkovo nagrado, ker so tetice jokale, ko jim je povedal šalo, a zmagovalec naj molči, čeprav nagrade ne dobi.

NOVA PEČ

Danes menjamo plinsko peč, stari stroj nam je izgorel. Pozimi nam bo še vroče, saj ta, ki je bil izvoljen, bo zrihtal poletno sonce in junkersovo orodje. Žal pa dela na ruski plin (Trump ga noče, ker ne diši).