PRAZNIK

V mestu niso plapolale /z vetrom praznične zastave. Prevladovalo je vzdušje, kot da bi hiše jokale /in da se narod sramuje /svoje svobodne države. Kakor da je za Slovence /njihov lastni dom brez veze.

SOLSTICIJ

Komaj sonce se obrne, vstane sveti duh iz krste. Ana ob šarcu se zbudi, huda je in nečimrna /pa mu napiše pesmi tri, špricnile so ji iz srca. Pridivjala je nevihta /in mu čevlje premočila.

KRIZA

Nekdo nam vliva strah v kosti, in množica se ga boji. Rajo bodo poročila /ščuvala na vse sovrage, dokler bo človeštvu kriza /jedla spražene možgane. Kriza pa bo vedno kriza, kri za moč, namesto vina.

IZGUBLJENI GALEBI

/Galebi nad Bežigradom /letijo za belo ladjo. /Izginila je kot privid, /tja dol, kjer se asfalt mehča /pod frfotanjem kratkih krilc /in neizpolnjenih želja. /Še najbolj debela toča /ne more vrniti morja.